Namen projekta

Namen projekta je postopno uvajanje sistema, ki bo pripeljal do celovite, usmerjene in trajnostne samoevalvacije v šolah in vrtcih ter zunanje evalvacije.

Cilji projekta

• zasnovati, razviti in poskusno uvesti sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji na 40 poskusnih šolah in vrtcih,
• proučiti in podati predlog potrebnih pravnih, formalnih, institucionalnih in finančnih podlag, ki bi omogočile uspešno uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji,
• opredeliti proces uvajanja sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in podati predlog uvedbe sistema na nacionalni ravni,
• opredeliti kazalnike kakovosti na nacionalni ravni in na ravni šol in vrtcev,
• razviti sistem zunanjih evalvacij in izvesti zunanjo evalvacijo na 40 šolah in vrtcih,
• razviti sistem samoevalvacije, ki temelji na kazalnikih kakovosti VIZ,
• oblikovati predlog vzpostavitve mehanizmov oz. teles za zagotavljanje kakovostnega in trajnega delovanja sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.

Konceptualna izhodišča

Pri kakovosti v vzgoji in izobraževanju gre na eni strani za odgovornosti tako šolskih sistemov kot šol različnim javnostim, na drugi strani pa je notranja spodbuda za ukvarjanje s kakovostjo (organizacijsko) učenja kot osnovo nenehnih izboljšav. Pri oblikovanju sistema kakovosti izhajamo iz pristopov učinkovitost in nenehnih izboljšav, ki imata tako prednosti kot slabosti. Zato smo ju poskušali povezati tako, da uveljavljamo prve in omejujemo druge.  Pristop učinkovitosti proučuje učinke na dosežke učencev, osnovni vprašanji sta: »Kaj naredi šolo, vrtec "dobro"? Kako do več "dobrih" šol, vrtcev?« Cilj raziskav učinkovitosti je torej prepoznati učinkovite šole, tako da bi njihove značilnosti lahko določili in proučili z namenom, da bi ugotovili ali sploh in do kakšne mere se lahko posnemajo pri ostalih, manj uspešnih šolah. Učinkovitost lahko definiramo kot napredek, ki ga naredijo učenci na učnih, kognitivnih in formalnih elementih svojega šolanja. Pristop nenehnih izboljšav se ukvarja z vprašanjem »Kako se šole, vrtci izboljšajo in postanejo učinkovitejše?« z osredotočenjem na procese izobraževanja in poti za večjo kakovost šolanja. Je razvojni pristop, da bi razumeli, kako in zakaj se šole in vrtci spreminjajo ali ostajajo statične v določenem času. Teži k longitudinalnosti in je usmerjen v proces in vrednote. Če je učinkovitost usmerjena v merjenje razlik, so izboljšave, kako jih generirati.Zasnova sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki ga snujemo in uvajamo, temelji tako na veljavni zakonodaji, slovenski vzgojno-izobraževalni tradiciji in povezavi pristopov učinkovitosti in nenehnih izboljšav. Tako nastaja sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na profesionalnih prepričanjih, ki poskušajo zajemati navedena spoznanja in rezultate raziskav. Profesionalna prepričanja, ki izhajajo tudi iz izkušenj dela in sodelovanja s šolami, vrtci in posamezniki, poznavanja in vpetosti v različna mednarodna združenja in ne nazadnje upoštevanja dosedanjih izkušenj ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju in usposabljanju v Sloveniji, so: 

• postopno uvajanje sistema in trajnost, ne le hitra nepremišljena rešitev ali le odziv na obvezo,
• spodbujanje avtonomije, organizacijskega učenja in opolnomočenja šol in vrtcev za iskanje lastnih poti pri izboljševanju učnih in drugih dosežkov učencev,
• odgovornosti šol in vrtcev za nenehne izboljšave in obveščanje širše javnosti o svojem delu,
• zavedanje različne pripravljenosti in zmožnosti šol, vrtcev za izvedbo in vzdrževanje procesa,
• upoštevanje dosedanjih projektov kakovosti in uporaba dosedanjih uspešnih oblik dela,
• izogniti se rangiranju in administrativnim pritiskom za rezultate,
• vključevanje in sodelovanje s ključnimi institucijami na področju izobraževanja in smiselno povezovanje s projekti in dejavnostmi, ki na šolah in vrtcih že potekajo,
• sodelovalnost, majhni koraki, razvoj, spoznavanje prednosti, koristi procesa,
• vajanje ne (preveč) novih obveznosti,
• ne dajanje receptov,
• varnost,
• izpolnitev obveze ZOVFI,
• opolnomočenje, 
• za vodenje procesov samoevalvacije, pripravo lastnih instrumentarijev,
• usmerjenost v učenje in poučevanje,
• spodbujanje kulture evalvacije in kakovosti,
• preprečevanje zgolj doseganja, prilagajanje učenja za doseganje rezultatov itd. (povzeto po Koren in Brejc 2011).

_____________________________________________________________________________________

Višina skupnih stroškov operacije in višina javnih virov financiranja: 2.443.000 €
Trajanje operacije: 19. 9. 2008 do 30. 4. 2015